Hipertenzija

05. 08. 2025

Poznate svoj krvni tlak?

Krvni tlak opredeljujeta dve številki. Prva številka je vrednost sistoličnega krvnega tlaka, to je najvišjega krvnega tlaka v žili ob utripu srca. Druga številka je vrednost diastoličnega krvnega tlaka, to je najnižjega krvnega tlaka v žili med dvema utripoma, ko srčna mišica počiva.

Optimalen krvni tlak je 120/80 mm Hg. Ko je izmerjen krvni tlak višji ali enak 140/90 mm Hg, govorimo o povišanem krvnem tlaku oziroma hipertenziji.

Po podatkih Mednarodnega združenja za hipertenzijo ima zvišan krvni tlak že vsak četrti odrasli človek na svetu oziroma 1,8 milijarde ljudi. Skrb vzbujajo tudi podatki, da se z zvišanim krvnim tlakom danes sooča že skoraj 50 % odraslih starejših od 60 let.

Hipertenzija je bolezen, ki se prikrade neopazno. Resen zaplet, kot sta možganska kap in srčni infarkt, je velikokrat prvo in tudi edino opozorilo, zato ji pravimo tihi ubijalec. Običajno nima nobenih simptomov ali pa so simptomi blagi in neznačilni: glavobol (predvsem v zatilju in zjutraj), vrtoglavica, utrujenost, razbijanje srca, slabo spanje, zvonjenje v ušesih, krvavitve iz nosu, tiščanje v prsnem košu.

Med dejavnike tveganja za razvoj hipertenzije sodijo taki, na katere ne moremo vplivati: dednost (sorodniki imajo ali so imeli visok krvni tlak), starost (po 45. letu se krvni tlak zvišuje) in spol (moški so bolj ogroženi kot ženske) in taki, na katere lahko vplivamo sami: prevelika telesna teža, čezmerno uživanje soli, čezmerno pitje alkoholnih pijač, premajhna telesna dejavnost, izpostavljenost škodljivemu stresu, kajenje.

Posledice hipertenzije

Če je krvni tlak dolgotrajno zvišan, škoduje vašim žilam, srcu, možganom in ledvicam ter vodi v srčno-žilne zaplete, ki so pri nas in v večini razvitih držav glavni vzrok umiranja prebivalstva. Dokazano je, da je pri ljudeh z zvišanim krvnim tlakom ogroženost za nastanek koronarne srčne bolezni trikrat do štirikrat večja, ogroženost za nastanek možganske kapi pa sedemkrat večja kot pri ljudeh z normalnim krvnim tlakom.

Dolgotrajno zvišan krvni tlak je tudi eden od vzrokov za nastanek demence. Zdravljenje lahko napredovanje te bolezni ustavi ali vsaj upočasni. Zato je dobro, da ga čim prej znižate.

Kaj lahko za krvni tlak naredimo sami?

Na krvni tlak lahko vplivamo s spremembo življenjskega sloga – zmanjšanje telesne teže, primerna telesna dejavnost, prenehanje kajenja, omejitev soli v prehrani in omejitev pitja alkoholnih pijač in kave. Prehrana naj vsebuje sveže sadje, zelenjavo in polnozrnata živila.

Zdravila za zniževanje krvnega tlaka

Če je vaš krvni tlak višji od 140/90 mm Hg, je čas za obisk zdravnika. Ta vam bo svetoval glede spremembe življenjskega sloga, v primeru pridruženih bolezni ali v primeru visokega tveganja za zaplete pa se bo odločil za zdravljenje z zdravili.

Za znižanje krvnega tlaka je na voljo več zdravil. Zdravnikova izbira zdravila bo odvisna od višine vašega krvnega tlaka, drugih dejavnikov tveganja za srčno-žilne zaplete in sočasnih bolezni ter od zdravil, ki jih že jemljete. Zdravilo, ki bo učinkovito pri vas, morda ne bo enako učinkovito pri kom drugem, zato si zdravil nikakor ne izmenjujte med seboj, čeprav imate morda enake težave.

Prvi cilj zdravljenja je znižanje KT pod 140/90 mm Hg. V primeru dobrega prenašanja zdravljenja pa je pri večini pacientov ciljni krvni tlak nižji ali enak 130/80 mm Hg. To dosežemo z ustrezno izbiro zdravila in z rednim jemanjem le-tega. Ob prekinitvi zdravljenja se namreč krvni tlak spet poviša.

Če vaš krvni tlak ne bo ustrezno uravnan z enim zdravilom, vam bo zdravnik predpisal še drugo ali tretje zdravilo. Različni mehanizmi delovanja se dopolnjujejo, zato je kombinacija različnih zdravil običajno učinkovitejša že pri manjših odmerkih posameznega zdravila. Seveda pa je treba jemati vsa zdravila in ne le eno. Redno jemanje zdravil za zniževanje krvnega tlaka prinaša številne koristi in ohranja vašo kakovost življenja.