Zakaj je sončna krema vaša najboljša poletna (in zimska) prijateljica?
Sončna svetloba je vir življenja – prinaša toploto, svetlobo in je ključna za tvorbo vitamina D. Dokazano vpliva na naše dobro počutje. A izpostavljanje sončnim žarkom ima tudi svojo temnejšo plat. UV-žarki lahko povzročijo prezgodnje staranje kože, hiperpigmentacije, sončne opekline in celo kožnega raka. Veliko ljudi misli, da je UV zaščita potrebna samo poleti ali ko gredo na plažo. A resnica je precej drugačna. UVA žarki, ki sicer ne povzročijo sončnih opeklin, prodirajo globoko v kožo, povzročajo staranje, pigmentacije, razgradnjo kolagena in elastina in lahko vodijo tudi do kožnega raka, so prisotni vse leto, tudi ko je oblačno, deževno ali megleno. Tudi UVB žarki, ki povzročajo sončne opekline, prehajajo skozi oblake – do 80 % UV-sevanja pride skozi njih tudi takrat, ko sonca ne vidimo.
Kako delujejo sončne kreme?
Sončne kreme delimo na kemične in mineralne (fizikalne), glede na vrsto filtrov, ki jih vsebujejo.
Kemični filtri (npr. avobenzon, oktinoksat, oktokrilen, oksibenzon in številni drugi) delujejo tako, da absorbirajo UV-žarke in jih pretvorijo v toploto. Pogosto so lahkotnejše teksture, brez bele sledi. Vpijejo se v kožo, v povrhnjico (epidermis) – torej v najvišji sloj kože, ki se nenehno obnavlja.
Prednosti:
- Lahka tekstura.
- Ne puščajo bele sledi.
- Učinkovita UVA in UVB zaščita.
- Možna uporaba pod ličili.
- Večja vodoodpornost.
Slabosti:
- Potrebujejo čas, da začnejo delovati, nanesti jih je potrebno 20 minut pred izpostavitvijo kože soncu.
- Manj primerni za zelo občutljivo kožo.
V izdelkih se pogosto pojavljajo kombinacije različnih kemičnih UV filtrov, da se zagotovi širokospektralna zaščita.
Mineralni filtri pa delujejo odbojno, saj UV-žarke odbijajo stran od kože. So bolj primerni za občutljivo kožo, otroke in ljudi z alergijami, vendar lahko pustijo rahlo belo sled, ker se ne vpijejo v kožo. Najpogosteje sta uporabljena cinkov oksid (zinc oxide) – ščiti pred UVA in UVB žarki (širokospektralna zaščita) in titanov dioksid (titanium dioxide) – predvsem UVB in krajši UVA (manj popolna zaščita kot cinkov oksid).
Prednosti:
- Delujejo takoj po nanosu – ni treba čakati 20 minut.
- Ne dražijo kože, zato so primerne za občutljivo kožo, otroke in ljudi z rozaceo ali alergijami.
- Ni možnosti vstopa v krvni obtok, saj ostanejo na površini kože.
- Okolju prijaznejši, ker ne škodujejo koralnim grebenom (npr. cinkov oksid je dovoljen v "reef-safe" izdelkih).
Slabosti:
- Klasični mineralni filtri lahko pustijo značilno belo plast na koži, še posebej pri temnejših tonih kože.
- So pogosto bolj "težke", bolj vidne in lahko dajejo občutek suhosti na koži.
- Manj vodoodporne kot kemične (čeprav obstajajo tudi zelo dobre vodoodporne mineralne formule).
- Težje se enakomerno razmažejo, kar lahko vpliva na učinkovitost zaščite, če ne nanesemo dovolj velike količine izdelka.
Kaj pomeni SPF?
SPF (Sun Protection Factor), (tudi nemško LSF ali špansko FPS) označuje, kako učinkovito krema ščiti pred UVB-žarki (tistimi, ki povzročajo opekline). Na primer, SPF 30 pomeni, da izdelek omogoča 30-krat daljšo zaščito, kot bi jo imeli brez nanosa kreme. Za celovito zaščito iščemo oznako "broad spectrum" ali "širokospektralna zaščita", ki vključuje tudi UVA-žarke (ti prodirajo globlje in povzročajo staranje kože).
SPF torej definira zaščito pred UVB žarki. To je posebej pomembno, ko se zaradi visoke izpostavljenosti bojimo sončnih opeklin, npr. na plaži ali v hribih. Zaščita pred UVA žarki pa je pomembna dolgoročno, saj UVA žarki prodirajo globje in povzročajo staranje. Označevanje vrednosti zaščite pred UVA žarki na izdelkih je bolj zapleteno. EU standard določa označevanje z znakom UVA v krogu. Ta znak na izdelku pomeni, da ima izdelek UVA in UVB filtre in da je vrednost UVA zaščite vsaj 1/3 vrednosti SPF. Če ima izdelek faktor SPF faktor 30, ima torej UVA zaščito najmanj 10. Nekateri proizvajalci navajajo tudi PDD (Persistent Pigment Darkening). To je dejanski faktor zaščite pred UVA žarki. Azijski način oznake PDD je PA+, pri čemer je najvišja zaščita pred UVA označena z PA++++, kar ustreza PDD >16.
Na kaj moramo biti še pozorni pri izbiri sončne kreme?
Pri nakupu sončne kreme se splača pogledati več kot le SPF izdelka:
- Tip kože: Če imate mastno ali aknasto kožo, iščite nekomedogene izdelke – to pomeni, da ne vsebujejo snovi, ki bi potencialno mašile pore. Suhi koži bodo bolj prijale vlažilne formulacije z dodatki, kot so hialuronska kislina, ceramidi ali skvalan.
- Vodoodpornost: Če boste v vodi ali se boste veliko potili, izberite kremo, ki je vodoodporna, a vseeno je nanos priporočljivo ponoviti na vsaki 2 uri.
- Formulacija: Na voljo so lahki geli, vlažilne emulzije, BB kreme (rahlo obarvane), pudri s SPF in celo spreji. Za izpostavljene predele ali pogostejši priročnejši nanos svetujemo izdelke v stiku.
Za vsak tip kože in glede potrebe uporabnika lahko najdemo primerno formuliran izdelek.
Zanimivosti in pogoste napake
- Količina je pomembna! Večina ljudi nanese premalo kreme. Za obraz in vrat priporočajo količino velikosti dveh prstov, za telo pa približno eno dlan kreme.
- Sonce ne sije samo poleti. UV-žarki so prisotni tudi pozimi in na oblačne dni, zato dermatologi priporočajo vsakodnevno uporabo SPF – naj postane to del jutranje rutine, kot na primer umivanje zob.
- Nanos pred izpostavitvijo: Sončno kremo, predvsem tisto, ki vsebuje kemične filtre, je treba nanesti 20–30 minut pred izpostavljanjem soncu.
- Sončna krema ni neprebojni ščit. Še vedno velja iskati senco, nositi klobuk, sončna očala in izogibati se soncu med 11. in 16. uro.
Morda se zdi uporaba sončne kreme vsak dan odvečna, a koža si bo to zapomnila in hvaležnost pokazala z zdravim, enakomernim tonom tudi čez desetletje ali dve. Še več, sončna zaščita je najboljši (in najcenejši) anti-aging izdelek, kar jih obstaja. Z redno uporabo torej lahko preprečujemo nastanek gubic, izgubo elastičnosti, in nastanek pigmentnih madežev. Vsakodnevna uporaba krem z zaščitnim faktorjem je nujna, če uporabljate kozmetične izdelke z retinoidi (retinol, retinal, tretinoin, adapalen, bakuchiol), AHA kislinami (glikolna, mlečna, mandljeva kislina), BHA kislinami (salicilna kislina). Uporaba teh učinkovin zmanjšuje naravno odpornost kože, zato lahko uporaba le-teh brez ustrezne UV zaščite čez dan povroči škodo. UV zaščito je potrebno uporabljati redno tudi če se želite znebiti hiperpigmentacij z uporabo vitamina C ali niacinamida. Pigmentacije namreč nastajajo pod vplivom UV žarkov. UV zaščita je obvezna tudi po laserskih posegih in intenzivnejših kemičnih pilingih.
Kar nekaj zdravil na recept lahko povzroči, da je koža bolj občutljiva na sonce – temu rečemo fotosenzitivnost. Farmacevt v lekarni vas bo ob izdaji takšnega zdravila opozoril na to in vam svetoval ustrezno zaščito oziroma začasno izogibanje sončnim žarkom. Posvetujete se z nami!
Pripravila: Anja Vidmar, mag. farm., spec.
